Moja sestrična je pri svojih 12. letih prvič šla na konjeniški tabor. Starši so jo prijavili, ker so opazili, da ima zelo rada konje, poleg tega je že nekajkrat obiskovala jahalno šolo.
Sprva je mislila, da bo lahko jahala cele dneve, a je hitro ugotovila, da ni vse tako, kot si je predstavljala. Poleg jahanja je skrbela za konje, čistila bokse, spoznavala opremo in se učila odgovornosti. konjeniški tabor je ena od oblik počitniškega varstva, kjer je v ospredju delo s konji in jahanje. Namenjen je otrokom in mladostnikom, običajno poteka med poletnimi počitnicami, včasih tudi kot vikend program. Na začetku imajo osnove jahanja za začetnike, za izkušene pa napredne vaje. Učijo se pravilne drže in komunikacije s konjem. Prav tako osvajajo skrb za konje: kako jih čistiti in krtačiti, jih hraniti ter pravilno pripraviti sedlo in uzdo. Spoznavajo tudi osnove anatomije konja. Poudarek je na varnostnih ukrepih pri delu s konji in razumevanju njihovega vedenja. Razložijo, zakaj je pomembna prava oprema in kako biti odgovoren ter spoštovati žival. Poleg vsega je veliko druženja z vrstniki: večerni programi, igre ter skupinsko delo spodbujajo sodelovanje. Starši so bili veseli, saj je mala kmalu spoznala, da konj ni le igrača, temveč živo bitje, za katerega je treba vsak dan skrbeti – tudi takrat, ko ti ni najbolj do volje.
Pa vseeno je bilo jahanje njen najljubši del – bilo ji je v veliko veselje in je pomenilo aktivno preživljanje časa na prostem, kar je velik plus. Tako je bil konjeniški tabor res odlična zamisel, saj krepi razumevanje živali ter spoštovanje njihovega prostora in potreb.