Prihajam iz okolice Ljubljane, moj mož Tilen pa iz Kopra. Spoznala sva se na koprski plaži in se dokaj kmalu zaljubila. Po poroki živiva v prijetni hiši v okolici Kopra. Ko sem prvič obiskala njegove starše, mi je njegova mama ponudila kavo. Z veseljem sem srknila prvi požirek, nato se mi je skoraj zaletelo. Kava je bila namreč tako močna in grenka, da sem mogla dodati veliko sladkorja in mleka, da sem jo lahko spila. Vprašala sem kaj je to za ena kava in takrat bodoča tašča mi je odvrnila Bialetti pač, najboljša kava na svetu. Pripomnila sem, da nisem vajena tako močne kave, pa je samo zamahnila z roko in rekla, da ve da mi celinci pijemo turško kavo, ampak prava kava je kava iz kafetiere in seveda Bialetti znamke.
Spomnim se, da sem takrat pomislila, da če bova s Tilnom kdaj zaživela skupaj, ga bom že navadila na turško kavo. Kasneje mi je priznal, da je on razmišljal podobno, da se bom prej ali slej navadila na Bialetti kavo.
Sedaj sva poročena že dvajset let. Vsako jutro skuhava posebej kavo iz najljubše kafetiere Bialetti za njega in turško kavo zame. Vsi se nama čudijo ,kako se nama da kuhati različno kavo, vendar sva se midva na to navadila in nama ni težko.
Pred kratkim sva se odločila za nakup indukcijske kuhalne plošče. Ko sva si v trgovini ogledovala ponudbo s prijetno trgovko je moj mož vzkliknil: “Kaj pa moja Bialetti kafetiera?” Trgovka naju je začudeno pogledala. Razložila sva ji, da je Bialetti kafetiera iz aluminija in da ne bo delovala na indukciji. Mož je nekaj časa razmišljal, potem pa ustrelil največjo neumnost, da bova kavo odslej kuhala v vodni kopeli, saj Bialetti ne bo šel od hiše.
Še dobro, da so se bližali božični prazniki, na spletu sem poiskala Bialetti kafetiero, ki je prilagojena za indukcijo in jo naročila, staro pa sva odnesla na najin vikend. Ugotovila sem, da sem z darilom zadela v polno.